In sports…
The Semi Finals and the Final matches of the Rugby tournament was held on Saturday last week between Rugby teams who were qualified for the matches.
The Secretary of the Rugby Federation Mr Vili Iese told Tuvalu news,
Vaitupu and Niutao competed in the first pool and Niutao won over its opponent with 6 tries to 2. Nanumea and Nanumaga met in the second pool and finally Nanumea had 13 tries leaving Nanumaga with one try.
On the same day the two winning teams competed in the final match and the match was reported to be a tough one. Consequently Niutao managed to gain 6 tries over Nanumea who scored three tries.
At the end of the game on Saturday the Cup was presented to Niutao team for being the Champion of the Post Independence tournament.
More rugby news
Three best players were reported to have performed so well during the Rugby tournament held this month.
According to reports from the Rugby Federation, Mr. Siosi Toafa recorded the highest score of 9 tries, and Mr. Vili Iese came second for scoring 8 tries. Mr. Siaosi Akeli was the man of the match.
It was also reported that another eight players have been selected for the National Team to the South Pacific Games in Samoa in 2007.Trainings of the Rugby National Team will begin this week. Teams that played in the tournament have been called back to join the trainings.
...............................................................
Tala tafaoga
Te fepakiga mai mua o te toe fepakiga I te tafaoga ko te Lakapi ne fai I te aso ono ko teka I te vaa o tiimu kola ne fakamau ke tafao latou I te tafaoga tenei.
Te failautusi o te fakapotopotoga lakapi o Tuvalu ? Vili Iese ne fai mai ki tala o Tuvalu, me faa a tiimu ne mafai o tafao I te fepakiga tenei io meko te semi final, e aofia iei ko Vaitupu mo Niutao I te pool muamua kae ko Nanumea mo Nanumaga I te lua o pool.
Ne fai mai ne Vili I te fepakiga a Niutao mo Vaitupu ne manumalo I ei a Niutao e 6 ana poolo kae 2 a tena soa, kae I te lua o pool ne fepaki I ei a Nanumea mo Nanumaga tela ne sili a Nanumea e 13 kae tasi a Nanumaga.
I te aso foki loa tena ne toe fai te toe fepakiga I te vaa o tiimu sili ko Niutao mo Nanumea kae ne lipoti mai mene lavea atu te malosi o te avaa tiimu konei tela I te fakaotga ne fano a Niutao mo te manumalo e 6 ana poolo ne faulu kae 3 a Nanumea, tela ne tuku atu foki loa te ipu o te Tutokotasi ki ei.
I niisi tala mai te lakapii
E tokotolu a tino tafao I te lakapi ne lipoti mai me ne lei kii olotou tafao I te fepakiga mo te ipu o te tutokotasi tela ne fai I te masina tenei.
Ne lipoti mai ne te fakapotopotoga lakapi ia Siosi Toafa ne fano mo te sili I te uke o ana poolo ne mafai o faulu tela e aofaki ki te 9, kae tulaga lua a Vili Iese e 8 ana poolo. A Siaosi Akeli ne fano mo te fai I te tafaoga tenei.
Ne faopopo mai me ne toe fili foki ne te fakapotopotoga e tokovalu tino tafao ki te tiimu a Tuvalu tela ka sui ne ia Tuvalu ki te faiga tafaoga lasi a fenua o te Pasefika I Samoa I te 2007.
A fakaakoakoga a te tiimu tenei ka kamata I te vaiaso nei ke oko ki te taimi tela ka fano I ei te tiimu ki Samoa.
A tiimu kola ne tafao mo te Ipu o te tutokotasi ko aofia foki I fakaakoakoga o te lakapi.
report by Diana Semi







